Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Za očetovski dan Cofek piše pesmico za očka. Svoj navdih črpa iz narave. Toda bober Jezeršek ga pouči, da mora poezija upoštevati stroga pravila in Cofek ga skuša ubogati.

Četrtkovo oddajo Dobro jutro bodo tudi tokrat oblikovali mariborski jutranjiki. Katja, Andrej, Goran in Veronika vas bodo informirali o prihajajočem Cannes film festivalu. V rubriki v središču bodo gostili docentko doktorico Mileno Kerndl iz Zavoda RS za šolstvo, s katero bodo govorili o spremembah, ki se obetajo v naslednjem šolskem letu. V svetovalni rubriki pa gostili ortotika in protetika, ki bo izdal nekaj namigov, kako izbrati pravo obutev. Umanjkala ne bo niti rubrika Goran preizkuša. V njej se bo protagonist rubrike prelevil v vzgojitelja v vrtcu. V oddaji vas bosta ob sedmih zjutraj pozdravila in se ob desetih poslovila, Katja Treer in Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Po julijanskem koledarju so pravoslavni kristjani v nedeljo praznovali Veliko noč največji krščanski praznik. Nanj so se pripravljali s sedemtedenskim postom. O veliki noči, praznovanju in obredih v pravoslavni cerkvi ter o življenju po veri, ki se napaja v velikonočni skrivnosti se bomo pogovarjali z gledališko in filmsko igralko, prejemnico številnih strokovnih nagrad ter dobitnico Borštnikovega prstana leta 2011, gospo Milado Kalezić.

Polona dela doma. Otroci pripravljajo tekmovanje, kdo bo največ zaslužil. Leon prodaja stare igrače, Zarja babičine izdelke, Dana pa je vedeževalka. Soseda Rogljeva z nenaklonjenostjo spremlja otroške aktivnosti. Gorazd noče sodelovati, zaljubljen je in povabi punco k sebi. Obisk se sfiži zaradi Danine izmišljotine.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič so bili uporniki proti italijanskemu fašizmu, ustreljeni v Bazovici leta 1930.

Bazoviški junaki Ferdinand Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič, ki jih je s posebno razsodbo, 5. septembra 1930, na smrt obsodilo Posebno sodišče za zaščito države, so bili ustreljeni ob zori 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču pri Bazovici. Proces v sodni palači v Trstu je v slovensko zgodovino je prešel kot Prvi tržaški proces. Ustreljeni fantje so bili člani ilegalne narodno radikalne organizacije slovenske in hrvaške mladine v Julijski krajini in Istri, ustanovljene v Trstu oktobra 1927, z namenom, da organizira aktiven odpor proti fašističnemu režimu in njegovi nasilni raznarodovalni politiki. Ilegalni organizaciji so nadeli ime Borba in je delovala v obdobju 1927-1930 na Tržaškem, na Krasu in v Istri. Borba je bila del ilegalnega primorskega protifašističnega gibanja, ki se ga je kasneje prijelo ime TIGR (akronim za besede: Trst, Istra, Gorica, Reka).
Igrano dokumentarni film, ki je nastal po scenariju Jadrana Sterleta in v režiji Tuga Štiglica osvetljuje tragično življenjsko zgodbo prvih žrtev fašizma v Evropi, pa tudi junaško zgodbo njihovega domoljublja in človeške pokončnosti. Njihova imena, vklesana v kraški kamen, pred svetom pričajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti italijanskemu fašizmu, ki je hotel nasilno uničiti slovenski živelj v tedanji Julijski krajini in hrvaški v Istri. Ustreljeni so bili kot teroristi, Slovenija do danes ni zahtevala revizije te krivične obsodbe.
Že septembra 1945, takoj po osvoboditvi izpod fašizma in nacizma, je bil na kraju usmrtitve v Bazovici postavljen spomenik. Od takrat naprej se vsako leto v septembru vrstijo spominske svečanosti. Kraj smrti štirih mladih ljudi je tako postal simbol slovenskega upora proti fašizmu.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Povešena koža, razcepljeni nohti, krhki lasje in boleči sklepi so lahko del preteklosti. Tako vsaj obljubljajo številni oglasi za prodajo kolagena. Pa jim gre verjeti? Znanstvenih dokazov za to je zelo malo, če sploh so. Kar pa ne moti proizvajalcev in prodajalcev, ki nas prepričujejo, da nam brez kolagena živeti ni. Kot so nas pred leti prepričevali o pozitivnih učinkih uživanja koloidnega srebra, in to kljub številnim opozorilom stroke, da gre za strupeno in nevarno spojino. Ali pa nas vsako pomlad opomnijo, da moramo razstrupiti jetra, čeprav so tudi prehranska dopolnila za razstrupljanje že povzročila hude zdravstvene zaplete. Kakšna so torej stvarna pričakovanja ob uživanju kolagena in katera prehranska dopolnila strokovnjaki dejansko priporočajo?

Biologinja v visokih škornjih brodi po mlaki in išče pupke. Znanstvenik obrača kamne v potoku in lovi rake. Spet tretji ure in ure prebije na travniku, da popiše vse do zadnje travice. Tako potekajo popisi vrst. Na koncu lahko približno ocenimo, koliko živali, rastlin, gliv, lišajev in bakterij živi v Sloveniji. Kako ugotavljamo stanje narave, kako »štejemo« vrste živali in rastlin, nas je zanimalo v letošnji prvi oddaji iz serije Biotopi.

Tokratni Mikser je namenjen neutrudnima kulturnima delavcema, nagrajencema na letošnji proslavi ob Dnevu slovenske kulture Slovencev v Italiji – Luigi Negro in Franku Žerjalu. Oddajo vodi Mairim Cheber, režiji podpisuje Luana Grilanc. Uredništvo oddaje sestavljajo Mairim Cheber,Nataša Ferletič, Luana Grilanc in Jan Leopoli.

A Súlypont című adásban Szlovénia európai uniós csatlakozása 20. évfordulója alkalmából dr. Göncz László történésszel láthatnak stúdióbeszélgetést.

V oddaji Težišče si lahko ob 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo ogledate studijski pogovor z zgodovinarjem Lászlóm Gönczem.

S Paulovo pomočjo Lucy uspe najti pogrešanega ponija. Žival želi na skrivaj nekaj dni obdržati v kobilarni. Ko to izve Bela, ni navdušen, zato se sporečeta. Lucy je zelo odločna. Eva se opraviči Christophu, ker ga je skoraj povozila. Ko pa se Christoph kmalu zatem ljubeče posveti Emilu, se Eva odzove razdraženo. Alfons je zaskrbljen zaradi nečakinjinega razpoloženja. Pogovorita se in Eva svoje skrivnosti ne more več obdržati zase. Dirkovo stanje pa skrbi Lindo. André se izkaže za dobrega poslušalca in Lindi ponudi oporo. Strinja se celo, da bo kuhal za Dirka. Je ljubosumje med Dirkom in Andréjem končno preteklost? Tima zelo prizadene, ko spozna, da Franzi začenja dvomiti o njegovi nedolžnosti. Še toliko bolj si želi, da bi končno prišel do pravega krivca, zato poskuša prek Steffena izvedeti več o Dirkovem lažnem pričanju.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Živali z dvorišča so našle balon, s katerim se zabavajo, dokler maček Smuk ne povzroči nesreče: ker se je igral z vrvjo, s katero je bil balon privezan na tla, prašički odjadrajo v nebo. Oslička morata rešiti prašičke in jih varno spraviti na tla.

Smrčavi Drnjohec išče kotiček, kjer bi v miru zakinkal, Žgečka Rozi bi se rada z njim igrala, zato mu dremež vsakič prepreči. Teka za njim, ga žgečka in drami. Beganje sem ter tja po travnatem skalovju pa Botiju povzroča preglavice pri zbiranju podatkov.

Za zdravljenje bakterijskih okužb uporabljamo antibiotike. Toda zaradi njihove prevelike in nepravilne uporabe postajajo bakterije proti njim odporne. Nekaj bakterij, ena izmed njih je MRSA, je odpornih že proti skoraj vsem znanim antibiotikom. Vendar imamo še eno orožje: bakteriofage, viruse, ki uničujejo bakterije.
Pred odkritjem penicilina so bakterijske okužbe že zdravili z bakteriofagi, potem pa je njihovo raziskovanje in zdravljenje z njimi na Zahodu zamrlo. Danes je raziskovanje bakteriofagov spet v zagonu. Tudi slovenski raziskovalci iščejo nove bakteriofage in raziskujejo možnosti njihove uporabe za zdravljenje.

V oddaji tokrat analiziramo slovenski nastop Raiven na torkovem evrovizijskem odru in preverimo vročico pred sobotnim finalom. Do kod lahko seže naša predstavnica in kaj je tisto, kar lahko Slovenijo dvigne na lestvici, ki jo bodo v soboto oblikovale tudi strokovne žirije držav udeleženk. Majo Keuc in Mojco Mavec gosti Karin Sabadin.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

20 let po veliki širitvi, ko je članica evropske povezave postala tudi Slovenija, je dan Evrope v znamenju evropskih volitev. Mesec dni pred volitvami, na katerih bodo evropski volivci izbrali 720 novih poslancev v Evropskem parlamentu, je priložnosti za slavje manj, kot jih je bilo leta 2004. Evropa je razdeljena, spopada se z energetsko krizo, išče odgovore na migracije, na njenem pragu je vojna. Več v Pogovorni oddaji ob dnevu Evrope.

V četrtek, 9. maja ob 20.30, bo na travniku pred Slovenskim narodnim gledališčem v Novi Gorici državna proslava ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slavnostni govornik na prireditvi bo predsednik vlade Robert Golob, zbrane pa bo nagovorila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Častna gosta bosta nekdanji predsednik vlade Tone Rop in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, ki sta pred dvajsetimi leti odprla mejo med Novo Gorico in Gorico. Scenaristka in režiserka prireditve je Neda R. Bric. Na proslavi bodo med drugim nastopili Policijski orkester, Zbor slovenske filharmonije, MN Dance Company, Duo Silence, Vlado Kreslin, Alexander Gadjiev, DJ BRLEE.

V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin.
Igralec in dramatik Iztok Mlakar je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Pisana paleta priseljencev je od nekdaj vplivala na družbeno življenje in bogatila umetniško krajino na vseh področjih, od filma, glasbe do likovne umetnosti. Na začetku 20. stoletja so se umetniki v Parizu s težavo prebijali iz dneva v dan, danes te slikarje slavi ves svet: Španec Pablo Picasso, Nizozemec Piet Mondrian in Marc Chagall, ki je bil beloruskega rodu. V oddaji smo raziskali, kdo so priseljeni umetniki, ki ustvarjajo pri nas, zakaj so pomembni za naš prostor in kako jih sprejema naša država. Med drugim predstavljamo pisatelja palestinskega rodu, ki je prestal 42 dni dolgo pot od Sirije do Slovenije, tajvanskega fotografa, režiserko srbskega rodu in perujskega uličnega glasbenika, ki ga je k nam pripeljala ljubezen.

Big band RTV Slovenija je med glasbenike, s katerimi sodeluje, dodal zasedbo Moonlight sky, ki deluje od leta 2000. Njeni člani, instrumentalisti kitarist Miha Petric, baskitarist Janez Moder, bobnar Žiga Kožar in klaviaturist Jan Sever, izvajajo fusion jazz rock s pridihom balkanskih ritmov. Za dirigenta in saksofonista Big banda Tadeja Tomšiča je bilo snovanje priredb zanimiv izziv, ob katerem se ni le zabaval, temveč ga je glasba Moonlight Sky navdihnila tudi za novo skladbo The Pressure Is On, ki jo bomo slišali za konec z energijo in čustvi nabitega koncerta. Režija Aleksander Šmuc.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.